»Ne, nikakor ne nujno.«
»Konec leta 2020 je v družbi varčevalo skupaj 53.594 zaposlenih, skupna zbrana sredstva v upravljanju so znašala 343,9 milijona evrov (z upoštevanjem rentnega sklada), dodatno pokojnino pa je mesečno prejemalo 2658 ljudi.«
»Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali pozneje.«
»Olajšava za drugi steber sicer že obstaja, a bi jo morala država še dodatno okrepiti. Pokojninska reforma namreč ne pomeni le ureditve upokojitvene starosti ali odmernega odstotka, ampak tudi to, koliko prispevkov delodajalci namenjajo zaposlenim v drugem stebru!«
»Rešitev oziroma breme pokojninske blagajne ni zaradi tega odpovednega razloga, naše breme je, da delamo premalo. Da prepozno stopimo na trg dela in prepozno začnemo plačevati prispevke in davke ter prehitro s tega trga dela izstopimo.«
»Kot drugo pa potrebujemo postopno evolucijo sistema, prvi in drugi steber skupaj lahko dasta 70–80-odstotno nadomestilo in potem še zasebni prihranki v obliki tretjega stebra, s katerim pridemo do 100 odstotkov.«
»Ko smo se lotili tega, smo v šali rekli, polovica države bo jezna na nas, ali tisti, ki vplačujejo ali tisti, ki prejemajo.«
»Ti dve uskladitvi, decembrska in januarska, pomenita na letni ravni za pokojninsko blagajno v letu 2021 približno 260 milijonov evrov dodatnih sredstev.«
»Pokojninskega sistema nimamo urejenega, tudi pri zdravstvenih storitvah je podobno – plačujemo relativno veliko, usluga, ki jo dobimo za to, pa je slaba.«
»Vlada predlaga 'projekt uravnoteženja našega pokojninskega sistema, projekt, ki je pošten.'«
»Neodgovorno bi bilo dopustiti, da se primanjkljaji še naprej povečujejo. To bi neizogibno vodilo v obsežna zvišanja davkov in znižanja pokojnin.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju